Ključna beseda arhitektura avtorja neimenovan vir

»V tej hiši je prav vse narejeno po meri.«

»Kar nekaj časa.«

»Včasih se kar težko odločiva, na kateri terasi bi pila vino.«

»Človeški nos je praktično nesposoben. Največji pesniki na svetu niso vonjali ničesar drugega kot vrtnice na eni in govno na drugi strani. Neskončni odtenki, ki ležijo vmes, so nezabeleženi.«

»Videl sem toliko, da lahko rečem: Kdo je bil brezvestnež, ki je napisal na moje spričevalo arhitekt!«

»Da gora zagrmi v potoku zvezd, v zvezdnem / prahu, da poljub skeli, / sladkorna zmes medu v dlaneh ...«

»Tu, kjer stopinja ves čas postaja telo.«

»Plečnik s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila.«

»Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika.«

»Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga.«

»Če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine.«

»Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine.«

»Podpisal se je po več kot 200 pravljic; med njimi so Mala morska deklica, Grdi raček, Deklica z vžigalicami in Cesarjeva nova oblačila.«

»Tukaj se nič ne more zgoditi.«

»Njen specifičen ustroj z dovolj odprtim branjem že tak, kot je, spreminjajočemu se mestu okrog nje ponuja platformo za nove, tehnološko sodobne, družbene in mestotvorne vsebine.«

»Najboljša zasnova kakšne stavbe, ki ni bila nikoli zgrajena – pa bi morala biti –, je Plečnikova arhitekturna zasnova parlamenta.«

»Za Franceta Tomažiča je arhitektura orodje, ki pomaga pri izboljšanju človekovega življenja. Arhitektura je tista, ki se podreja človeku, in ne obratno, pri čemer Tomažič sledi takratnemu dogajanju v Jugoslaviji, Evropi in svetu. To je bila skorajda antiteza Plečnikovemu prepričanju.«

»Tomažič je v tridesetih letih izjavil, da sledi modernemu, evropskemu 'zeitgeistu', pri snovanju gleda v prihodnost, ne v preteklost. Projekte načrtuje za trenutne in prihodnje potrebe modernega človeka, je poudaril.«

»Od modernizma do postmodernizma.«

»Umetniška zapuščina kot 'darilo', ki ga je mogoče kupiti«

»Lahko delate vse, kar hočete, če ste pripravljeni vložiti dovolj dela. Samo zagrabiti je treba.«

»Kaj je 'Plečnikova Ljubljana'?«

»Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela.«

»Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki je danes znana kot Plečnikova Ljubljana.«

»Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.«

»Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov.«

»Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v centru Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«

»Kaj je vaša prva asociacija ob besedni zvezi 'Plečnikova dediščina'? Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v središču Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«